Gibanju proti cepljenju sedaj sledim že dobre pol desetletja in zadnje novice so me spodbudile v prevod tega (original v angleščini) besedila. Blog ni namenjen prepričevanju, da cepite sebe in svoje otroke, ampak da prepričam podpornike znanosti, da ne poslabšujete stvari z napadanjem staršev.
Starši niso bedaki, ker so žrtve goljufije.
goljufíja -e ž (ȋ)
SSKJ
okoriščanje z oškodovanjem koga ali z zavajanjem v zmoto
Ne glede na to, kako obrneš, proticepilno gibanje je goljufija.
Zakaj goljufija? Za začetek ne gre za otroke. Gre za denar. Tako kot vsa psevdoznanost se vedno vse vrti okrog denarja. Gre se za knjige, predavanja, tv nastope, reklame, “alternativna” zdravila in zdravljenja in kot večina stvari dan danes, število ogledov/lajkov.
Vedeževalke izkoriščajo človeško psihologijo za finančni zaslužek že stoletja – svojim strankam povedo tisto, kar si želijo slišati. To ni nič drugače od tega, kar počno medijski zagovorniki nasprotovanja cepljenju.
Velika večina staršev si želi le najboljše za otroke. Ampak večina staršev tudi nima časa, energije ali potrebnega znanja za razločevanje med goljufijo in resnico. Nič ni narobe s tem – ne moremo vsi stotine ur raziskovat vsako stvar na spletu. Zato, kot je naravno za človeška bitja, starši sprejmejo hitro odločitev na osnovi podatkov, ki jih imajo na voljo. In to je situacija, ki jo goljufi izkoriščajo.
Starši malo “pogooglajo” in ključna razlika med informacija, ki jih najdejo je:
- Znanost trdi, da bo nekaj drugega škodovalo vašemu otroku, če ne naredite nič.
- Nasprotniki cepljenja pa trdijo, da boste vi sami škodovali svojemu otroku, če otroka cepite.
S čim je lažje živeti? Odlašati in se izmikati ali riskirati aktivno škodovati lastnemu otroku?
Točno tako.
Vse skupaj poslabša še, da tega “nekaj drugega” na kar vas opozarja znanost iz “nekega razloga” niste še nikoli videli med tem, ko vas nasprotniki cepljenja preplavljajo z “osebnimi izpovedmi”.
Nato dodajte še mnogo boljše oglaševanje, ki sistematično izkorišča cel seznam kognitivnih pristranskosti naših možganov, pomešano s strahom pred “kemikalijami”, korporacijami in vladami. Vse skupaj ojačajo še platforme za indukcijo emocionalne labilnosti (se opravičujem, “družabna omrežja”) in dobimo perfektni koktajl, ki prepriča mlade, s stresom preobremenjen starše, da so cepiva nevarna.
Dobro, ampak kako jih prepričamo, da se motijo?
Ne jih žaliti, da so bedaki za začetek. Ko ljudje oblikujejo mnenje, se ga bodo oklepali in poskus prepričanja v nasprotno praviloma stališče le še utrdi.
Prepričati ljudi, da so “chema trails” izmišljotina je dovolj težko. Ampak predstavljajte si, kako sram vas bi bilo, kako grozno bi se počutili, če bi si morali priznati, da so vaše nespametne odločitve ogrožale vašega lastnega otroka.
Zato ljudje, kot je naravno za človeška bitja, zanikajo resničnost, racionalizirajo vse argumente in bolj, kot nanje pritiskate, bolj se oklepajo. Saj bolj, kot pritiskate, bolj jih je sram.
Zato ne pritiskajte nanje. Ne napadajte jih. Dajte jim informacije, ki jih potrebujejo in nato jim pustite prostor, da sami predelajo te informacije. Nato pa se pretvarjajte, da tega nikoli niso verjeli ali zagovarjali – tako pa omilite njihovo sramoto.
Predvsem pa: nehajte obsojati žrtve in začnite preganjati kriminalne goljufe, ki zaradi lastnega zaslužka širijo laži, ki ogrožajo naše otroke in celotno družbo.
