Spoštovani predsednik Računskega Sodišča, g. Tomaž Vesel!

Revizije Računskega sodišča so pomemben del transparentnosti delovanja političnih strank v sloveniji, saj javnosti omogočajo še najbolj podroben vpogled podrobnosti njihovega finančnega delovanja.

Iz poročil je možno razbrati marsikaj o načinu porabe sredstev, kot tudi marsikaj zanimivega o viru tega denarja. Ključna taka ugotovitev vsekakor je, da večina sredstev političnih strank za kampanje izvira iz državnega proračuna – politika financira sama sebe.

Vendar en del dohodkov ostaja nerazdelan. Ta del – donacije fizičnih oseb – je v Sloveniji res da nadvse nepopularen (določena parlamentarna stranka za zadnje volitve ni prejela niti evra donacij!), vendar za zdravo demokracijo nadvse pomemben.

Zato na Vas naslavljam sledeč predlog v upanju, da dobro delo in pomembne rezultate računskega sodišča še nadgradimo.

Predlog: Razširite statistično poročanje o donacijah

Danes v poročilu revizij političnih strank in njihovih volilnih kampanj “Denarne prispevke” (donacije fizičnih oseb) razdelate le na dva načina: “Prispevki v gotovini” in “Prispevki, vplačani na poseben transakcijski račun”.

Najprej upoštevajmo, da zakon omogoča:

• tajno doniranje političnim strankam do višine povprečne bruto plače (~1800€) na leto in 
• javno doniranje do dobrih 16 tisoč evrov (deset povprečnih bruto mesečnih plač), kar se zgodi le redko, saj donatorji svoje velike donacije enostavno “razdelijo” med “sorodnike”, ki nato vsak posebej donira znesek pod mejo za razkritje

Posledično nam v poročilih navedeni podatki povedo le, da je teh donacij, sorazmerno z denarjem iz proračuna, (smešno in/ali žalostno) malo. 

Vendar, vprašanje, ki ostaja neodgovorjeno je: kdo so ti donatorji? Je to malo število zelo bogatih donatorjev? So to “donacije” kandidatk in kandidatov volilne kampanje same? Ali so to morda tiste zdrave donacije povprečnih državljank in državljanov?

Za zadovoljiv odgovor na to vprašanje, pa potrebujemo le sledeče statistične podatke:

• Razdelitev donacij v tri kategorije:
  • Mikro (do 150 €)
  • Male (150€ do ene mesečne bruto plače)
  • Velike
• Število donatorjev v vsaki od kategorij
• Povprečna in/ali mediana višine donacij v vsaki od kategorij
• Napredno: podatki o deležu donaciji, ki so prišli od kandidatk in kandidatov kampanje in njihova izločitev iz ostalih predlaganih statistik.

Zato predlog: vključite navedeno statistično razdelitev podatkov v vsa revizijska poročila političnih strank začenši s temi devetimi, ki jih ravnokar zaključujete!

Sledi obrazložitev razlogov za moj poziv bralkam in bralcem tega bloga:

Denar je sveta vladar

Trditev, s katero se strinjamo in katero izrekamo vsi, vendar si pred njo na vsakem koraku zatiskamo oči. Vrednote, čast, dobri nameni in nenazadnje resnica – vse je podrejeno temeljni potrebi vsakega predstavnika vrste homo sapiens: preživetje.

Denar zagotavlja (politično) preživetje in predstavlja temeljni instrument za doseganje ciljev – vseh, tudi tistih katere bi ocenili kot “družbeno koristne”. 

Ne delajmo si utvar – z denarjem je možno “kupiti” malodane vse, zagotovo pa glasove. Morda v Slovenij le redko v obliki direktnega plačila za glas, vendar denar plača propagando. Zelo učinkovito propagando, ki, če imaš dovolj denarja, lahko povsem dovolj ljudi prepriča v praktično karkoli.

Iz tega logično sledi, da je edina stvar v demokraciji bolj pomembna od glasov ravno denar, namenjen pridobivanju glasov.

Denar podeljuje moč tistim, ki ga razporejajo

Pogosta zmota državljank in državljanov v demokraciji je prepričanje, da plačevanje davkov podeljuje moč njim samim. Vendar denar med svojim zbiranjem na kup še ne ustvari nobene moči. Moč denarja se pokaže šele pri njegovi porabi in posledično je moč denarja v rokah tistega, ki določi kako se denar porablja.

Prejemniki denarja bodo vedno v vsaj neki meri podvrženi vplivu tistega, ki jim je denar namenil, še posebej če obstaja upanje, da se obeta še kakšno nakazilo. 

Zato je politika pomembna in močna – upravlja s porabo našega skupnega denarja. 

Prenesimo sedaj to logiko na financiranje političnih strank in njihovih kampanj. Če ugotovimo, kdo upravlja z denarjem, ki ga politične stranke prejmejo, potem bomo ugotovili kdo vlada tistim, ki vladajo nam.

Prva ugotovitev, ki jo bom razširil v enem izmed prihodnjih blogov je, da politika večinoma financira sama sebe, tako da si nameni naš, skupni, denar. To jo izolira od mnogih zunanjih vplivov – vključno od skrb, pomislekov in kritik državljank in državljanov!

Za drugo ugotovitev – kdo vihti “dodaten” denar, denar z nadvse visoko politično močjo, saj predstavlja “konkurečno prednost” (ker stranke dobijo proračunski denar v enaki stopnji, glede na njihovo velikost) – pa potrebujemo osnovne statistične podatke za katere pozivam danes.

Cilj predloga

Predlog razširitve objavljene statistike se morda zdi kot nepomemben predlog v luči vseh problemov naše družbe, vendar z njim želim prepoznati:

• katere politične stranke sploh imajo zaupanje volivk in volivcev (da od njih prejmejo tudi finančno podporo), 
• koliko od že tako majhnega deleža doniranega denarja sploh pride iz naslova mikro donacij “navadnih” ljudi.

To nam bo omogočilo bolj natančno oceniti obseg večjega izziva, ki sem si ga zadal: prepričati volivke in volivce, da nobena mera zahtev po “vsebinski politiki”, “poštenih politkih”, “novih obrazih”, “delu za narod” itd. ne bo zadostovala za spremembe.

Šele, ko bo politika odvisna od denarja, ki jim ga bo direktno namenil narod, bo politika tudi delala za narod. Ampak več o tem v prihodnjih blogih.